Čebelji vosek

09 november 2016

Čebelji vosek

Čebelji vosek je naravni vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste Apis mellifera. Medonosne čebele, ki poleti živijo približno 35 dni, prično izdelovati vosek v osmih voskovnih žlezah približno od desetega do šestnajstega dneva. Žleze pretvorijo sladkor, ki ga vsebuje med, v vosek, ta pa se prične nabirati v obliki belih kosmičev na trebuhu čebele. Te voskaste kosmiče čebele prežvečijo in iz njih sestavijo satovje.

Je belo-rumene do rumeno-rjave barve, kar je deloma odvisno od količine barvil, ki vanj pridejo, zaidejo s cvetnim prahom, propolisom in medom. Pri nižjih temperaturah (pod 30°C) je vosek trden, pri 32-35°C je plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri 62-64°C pa se povsem stopi. Nad 85°C pride do razbarvanja. Gostota voska je od 0,964 do 0,970.

Poznanih je že več kot 300 komponent voska. Glavne sestavine so palmitat, palmitoleat in oleatni estri dolgoverižnih alifatskih alkoholov.

Čebelji vosek izdelujejo parne voskovne žleze, ki ležijo na sprednji strani trebušnih okrovov četrtega do sedmega člena čebeljega zadka. Pod površino trebušnega okrova, ki mu pravimo voščeno ogledalo, so skrite celice voskovnih žlez (gre za preobražene epidermalne celice). Te celice izločajo tekoči vosek, ki pronica skozi pore voščenega ogledalca in se na površini strdi v školjkaste luske, debele 0,5 mm. Čebele voščene luske z dlačicami na nogah prenesejo do čeljusti, kjer jih zgnetejo v željeno obliko. Pri tem opravilu za mazanje čeljusti žleze slinavke izločajo gosto alkalno snov. Iz voska gradijo satje. V celice satja zalega matica, delavke pa vanje shranjujejo med in cvetni prah. Iz voska izdelujejo tudi voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom. Vosek nastane, ko se med presnavlja v maščobnih celicah, povezanih z voskovnimi žlezami, in se tako pretvori v čebelji vosek. Pogoj za sposobnost proizvodnje voska je, da se čebele prve dni svojega življenja hranijo s pelodom ter tako dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska. Da čebela izdela 1kg voska, mora zaužiti 8,4 kg medu.

Človek čebelji vosek slabo prebavlja in zaužit na človeka nima nobenega vpliva. Ima pa toliko več dobril lastnosti ob nanosu na kožo, saj deluje kot naraven okluziv, ki vpliva neposredno na kislinsko-lipidni plašč kože in posredno na količino vlage v koži. Pospešuje tudi celjenje kože. Vosek lahko dodamo tekočemu rastlinskemu olju in tako pridelamo različna mazila, saj v pripravku ustvari trodimenzionalno rešetko, ki zadrži učinkovine.

Čebelji vosek se uporabljamo za:

  • žvečenje — Pomešan z medom se uporablja pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca, za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, dlesni, pri astmi, senski mrzlici in senenem nahodu.
  • izdelavo kozmetičnih izdelkov — Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji. Uporablja se kot sestavina krem, mazil, losjonov, mil, depilacijskih krem, ličil, utrjevalcev za lase.
  • izdelavo farmacevtskih izdelkov — Uporablja se kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske oblike.
  • uporabo v medicini — Vosek uporabljajo za izdelovanje kalupov in odtisov.
  • drugo — svečarstvo, pečatenje, izdelavo pisanic s pomočjo voščenega pisala, za mazanje pekačev pri peki peciva (vosek omogoča lepo peko, hkrati pa ne daje nobenih kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv), premazi za pohištvo, vrtnarske maže, v živilski industriji, za barvanje tekstila (batik), za zaščito kovin pred korozijo…



Komentiraj

Komentarje pred objavo pregleda uredništvo.


Članki, ki vas utegnejo zanimati...

Hidrolat bora

20 oktober 2018

Hidrolat bora se prideluje s parno destilacijo iglic in storžkov črnega bora (Pinus nigra), rdečega bora (Pinus sylvestris) in obmorskega bora (Pinus pinaster).

Nadaljuj z branjem →

Z nosnimi inhalatorji nad prehladna obolenja

15 oktober 2018

Zima je tik pred vrati in počasi, vendar vedno pogosteje, se nas lotevajo različna prehladna obolenja. Tokrat smo se zato posvetili aromaterapevtskim inhalacijam z nosnimi inhalacijami za odgranjanje ravno teh »zimskih nevšečnosti«. Upamo, da boste posegli tudi po teh naravnih zdravilih.

Nadaljuj z branjem →

Hidrolat bezga

14 oktober 2018

Črni bezeg je grmovnica, ki zraste do 6m visoko. Do 30cm široko deblo ima globoko brazdasto skorjo. Raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst.

Nadaljuj z branjem →