Vzgoja in gojenje aromatičnih rastlin iz rodu kadulj

14 september 2011

Rastline iz rodu kadulj so ljudje že od davnine gojili zaradi njihovih zdravilnih lastnosti. Čaje, ki so jih pripravili iz svežih ali posušenih listov, so uživali za pomiritev razdraženega želodca in prebavil, blaženje kašlja, zdravljenje vnetega grla, požiralnika in želodca, zobobolov, diabetesa, povišanega krvega tlaka, revmatizma in kožnih obolenj. Materijal so na vzhodnem delu Mediterana nabirali v divjini, na zahodnem pa so ga povečini že zelo zgodaj začeli gojiti. V današnjem času je povpraševanje po zdravilnih rastlinah v porastu, trg pa se z vsakim letom veča. Zato je gojenje zelišč iz družine kadulj dejavnost s prihodnostjo, hkrati pa z nasadi lahko zapolnemo tiste predele, kjer nobena druga kultura ne raste.

Tržno najbolj zanimivi je grški žajbelj (Salvia fruticosa), dalmatinski, vrtni ali navadni žajbelj (Salvia officinalis) in muškatna kadulja (Salvia sclarea). V vseh rastlinah se nahaja tudi eterično olje v kocentraciji 1,3-3,6% suhega rastlinja. Največ eteričnega olja se nahaja v listih, manj pa v cvetovih in steblu. Sestava eteričnega olja je odvisna od same rastline, podnebja in same letine.

Prilagoditev okolju

Vse tri tržno zanimive rastline iz rodu kadulj izvirajo iz zahodne Evrope. Žajbelj najdemo vse od Španije do Balkana, grški žajbelj na vzhodnem delu Mediterana, muškatno kaduljo pa vse od Španije do Rusije. Rastline lahko gojimo do 1500m nadmorske višine, vendar pa jim najbolj prija mediteransko podnebje. Hladno in senčno rastišče opazno zaustavi rast listov in tvorbo eteričnega olja. Slednjega rastline proizvedejo največ na sončnem in sušnem rastišču. Od klimatskih pogojev je odvisna tudi sestava samega eteričnega olja.

Pri zemlji kadulje niso preveč zbirčne, rade pa imajo apnenčasto, dobro drenažno in bolj siromašno zemljo.

Razmnoževanje rastlin

Rastline iz rodu kadulj lahko razmnožujemo spolno ali nespolno. Pri spolnem razmnoževanju izkoriščamo obilje semen, ki jih te rastline obrodijo. Semena so izredno trdovratna in lahko prenesejo tudi daljše obdobje spanja. Prebudimo jih tako, da jih za en teden izpostavimo temperaturi 5°C. Najbolje kalijo med 10 in 25°C in v temi.

Semena lahko sadimo direktno zunaj ali v steklenjaku. Za hektar potrebujemo od 3 do 5kg semen. V obeh primerih moramo zemljo obilno zalivati, dognojevati in odstranjevati plevel. Nastajanje eteričnega olja v rastlini ni povezano z direktnim sajenjem ali vzgojo sadik v steklenjakih.

Pri nespolnem razmnoževanju lahko sadike vzgojimo iz tkivne kulture in potaknjencev. V obeh primerih dobimo klone, ki so identični matični rastlini, zato je primerno, da materijal jemljemo od matične rastline, ki pri nas najbolje uspeva. Potaknemo lahko primarne ali sekundarne poganjske. Pri primarnih poganjkih dejansko odrežemo 8-12cm enoletnega poganjka, ga namočimo v rasni hormon in posadimo v korito, napolnjeno s humusom. Odstotek uspešnosti je v tem primeru slabši, približno 40%. Veliko lažje je vzgojiti sadike iz sekundarnih poganjkov, ki so že delno vkoreninjeni. Razvijejo se pri rastlinah, starejših od enega leta. Previdno jih odkopljemo iz zemlje in presadimo.

Priprava zemlje

Priprava zamlje v nasadu pred zasajanjem sadik je predvsem osredotočena na nadzor nad plevelom. Zemljo preorjemo do globine 25cm in nato zemljo razrahljamo.

Sajenje sadik

Sadike navadno sadimo jeseni, od oktobra do novembra, ali zgodaj pomladi, od konca februarja do marca. Jesensko sajenje je veliko bolj priporočljivo, saj se rastlina skozi zimsko obdobje bolje ukorenini. Razmak med rastlinami je odvisen od klimatskih pogojev, navadno pa je od 40-60 krat 25-40cm. Gostejši nasad prepreči razvoj sekundarnih poganjkov.

Zalivanje

Zadostna količina vode vpliva na količino listja na rastlinah, do sedaj pa še ni do kazana povezava med količino vode in količino eteričnega olja, ki ga rastlina proizvede. Dosedanji rezultati sicer kažejo, da je pri dobro zaliti rastlini na posamezen list manj eteričnega olja, vendar pa je zato več listov. Vsekakor pa bodo potrebne na tem področju dodatne raziskave.

Najbolje je, če rastline dodatno zalivamo spomladi, da pospešimo rast rastline in po prvi žetvi, da s tem pospešimo ponovno rast ter s tem drugo žetev jeseni.

Nadzor plevela

Plevel je močan konkurent rastlinam iz rodu kadulj. Najbolj problematično je obdobje pred in po zasaditvi sadik ter po vsaki žetvi. Priporočljivo je izredno efektivno ročno pletje nasada, vendar pa je to hkrati tudi delovno izredno intenzivno. V kolikor želimo pleti strojno, moramo temu primerno pripraviti celoten nasad. Poslužimo se lahko tudi pesticidov, vendar pa je to odsvetovano, saj se sled pesticidov potem najde tudi v eteričnem olju, tako olje pa ne smemo uporabljati v aromaterapiji.

Žetev

Čas žetve je odvisen od željene količine in kvalitete rastlinskega materijala. Svežega rastlinskega materijala bo največ spomladi, poleti pa bo več suhega. V mlajšem nasadu bomo želi enkrat, v starejšem pa v optimalnih pogojih tudi dvakrat na leto. Koncentracija eteričnega olja bo najnižja spomladi (0,7-2,2%), najvišja jeseni (2,0-3,4%) in srednja pozimi (1,7-2,5%). Sestava eteričnega olja se skozi leto spreminja. Spomlad je v eteričnem olju največ monoterpenov, poleti in pozimi pa je največ tujonov in kafre. Vsebnost 1, 8 cineola pa ni odvisna od časa žetve. Optimalni čas žetve navadnega žajblja je julija in nato od oktobra do novembra v nižje ležečih in toplejših predelih, v višje ležečih predelih z milejšo klimo pa od maja do julija.

Pri muškatni kadulji lahko ponovimo žetev še septembra ali oktobra, vendar zgolj v primeru, ko ponovno zacveti. Do tega navadno pride v toplejšem podnebju, vendar pa je takšna druga žetev veliko slabša od prve.

Zavedati se moramo tudi dejstva, da žetev rastline osiromaši, pretirane žetve zmanjšajo vitalnost nasada, proizvodnja rastlinskega materijala pa po četrti žetvi tudi več ne narašča.

Navadni in grški žajbelj med žetvijo porežemo do višine 5cm, medtem ko kadilni bozveliji porežemo le svetoča stebla. Rezultati žetve so sicer odvisni od starosti nasada, klimatskih pogojev ipd., vendar pa lahko v povprečju pričakujemo 3-12t/ha posušenega materijala ali 110-200kg/ha eteričnega olja.

Predelava rastlinskega materijala

Po žetvi moramo liste in stebla vrtnega in grškega žajblja posušiti v senci ali v sušilnici pri 40°C za 24 ur. V kolikor želimo rastlinski materijal imeti za čaj, moramo liste ločiti od stebel, v kolikor pa bomo pridelovali eterično olje, pa destiliramo liste in stebla. Listi so bogati z 1, 8-cineolom in miricenim, medtem ko v steblih najdemo a-pinen in kafro.

Eterično olje kadilne bozvelije se pridobiva s parno destilacijo svežih cvetov.

 

Sorodni članki:




Komentiraj

Komentarje pred objavo pregleda uredništvo.


Članki, ki vas utegnejo zanimati...

Zdravilni napitek s cimetom in medom

24 februar 2017

Zvarek s cimetom in medom se uporablja za pospeševanje metabolizma, zniževanje ravni holesterola in zmanjševanje telesne teže. In še ena pomembna zadeva… okus… imeli ga boste radi ali pa ga boste sovražili.

Nadaljuj z branjem →

Sivkino maslo za telo

15 februar 2017

Eterično olje sivke je lahko, čisto in osvežujoče z zeliščno cvetnim vonjem, za pomirjanje uma in kože. V kozmetiki se uporablja dokaj pogosto zaradi izredno širokega spektra delovanja in priljubljenega vonja. Le kdo se nebi želel namazati s prečudovitim maslom za telo z vonjem po sivki?

Nadaljuj z branjem →

Kokosov namaz z medom

29 januar 2017

Kokosovo olje ni le zdravo, temveč tudi izredno okusno. Zato ga veliko ljudi uporablja tudi kot nadomestek maslu, pa naj bo to kot namaz ali kot del recepta za pomake, premaze in polnila tort. Zato smo tokrat pripravili okusen recept za prečudovit kokosov namaz.

Nadaljuj z branjem →